Endoproteza ramenskega sklepa

Kratek opis

Simptomi in znaki

Močne stalne bolečine v področju rame, kjer konzervativne metode (protibolečinska zdravila, fizioterapija, razgibavanje, prilagoditev aktivnosti) ne pomagajo več oz. ne pomagajo dovolj. Bolečine so navadno prisotne ponoči ter pri aktivnostih z zgornjo okončino. Poleg tega je prisotna slaba gibljivost v ramenskem sklepu, ki pacienta ovira pri delu in tudi pri vsakodnevnih aktivnostih. V primeru poškodbe oz. zloma je prav tako v ospredju bolečina in slaba gibljivost ramenskega sklepa.

Potrditev diagnoze

Diagnozo postavimo s kliničnim pregledom. Zdravnik opredeli vzrok bolečine, ki izvira iz poškodbe ali bolezenskega stanja ramenskega sklepa. Poleg bolečine oceni gibljivost ramenskega sklepa, ki je močno zmanjšana. Pogosto je zmanjšana tudi moč pri izvajanju gibov v ramenskem obroču. Diagnozo potrdimo z rentgenskim slikanjem (RTG). Pogosto je potrebno opraviti preiskavo z magnetno resonanco (MRI) za opredelitev stanja kit in mišic rotatorne manšete. Za pripravo na operativni poseg in varno izvedbo operacije je skoraj vedno potrebno opraviti tudi računalniško tomografijo (CT), ki nam natančno pokaže kostne strukture ramenskega sklepa.

Prednosti operacije

Vstavitev endoproteze ramenskega sklepa sodi med uspešne posege. Bolniku izrazito zmanjša stopnjo bolečine, izboljša gibljivost v ramenskem sklepu in
s tem izboljša funkcijo zgornje okončine. Naši kirurgi se bodo na podlagi stanja ramenskega sklepa odločili za najboljšo vrsto endoproteze, ki bo omogočala dobro kvaliteto življenja za dolgo časa.

Opis operacije

Operativni poseg se najpogosteje izvede v kombinaciji regionalne in
splošne anestezije. Na sprednjem ali stranskem delu rame se naredi kožni rez, nato pa se razmakne mišice, da se prikaže ramenski sklep. S posebnimi kirurškimi orodji se odstrani obolele dele sklepa in pripravi ležišče za komponente endoproteze. Dele endoproteze se vklini ali zacementira v nadlahtnico in lopatico. Pri uporabi brezcementne endoproteze se ta vraste v kost. Pri uporabi cementne endoproteze pa se komponente fiksirajo v kosti s posebnim cementom. Odločitev o uporabi cementne ali brezcementne endoproteze je odvisna od vrste endoproteze in stanja kosti nadlahtnice in lopatice, kamor so komponente fiksirane. Ko je endoproteza nameščena, se oceni gibljivost sklepa in stabilnost. Poseg se zaključi z zapiranjem mišičnega ovoja ter zašitjem podkožja in kože.

Rehabilitacija

Poseg izvajamo po najsodobnejših metodah, da omogočimo pogoje za popolno in hitro okrevanje. Pomembno je tudi sodelovanje bolnika in upoštevanje navodil lečečega kirurga. Ta bo pacientu svetoval, katere vaje lahko izvaja, kdaj in kako pogosto. Rehabilitacija poteka v več fazah. Po operaciji ima pacient nameščeno ramensko opornico, v kateri bo zgornja okončina počivala. V tem času pacientu svetujemo razgibavanje komolca in prstov na roki. Roko lahko postopno vključuje v izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. Po približno 4 tednih oz. po navodilu lečečega lahko pričnete opuščati ramensko opornico in pričnete z vodeno fizioterapijo, ki se postopno stopnjuje do rehabilitacije v ustrezni rehabilitacijski ustanovi. Lažja vsakodnevna opravila boste lahko pričeli izvajati po približno 4
tednih. Po 2-3 mesecih boste roko lahko uporabljali za večino lažjih vsakodnevnih aktivnosti. Težja opravila in zahtevnejša opravila boste lahko izvajali po 6 mesecih. Aktivnosti, pri katerih lahko pride do padca ali velikih obremenitev zgornje okončine, ljudem z vstavljeno ramensko endoprotezo močno odsvetujemo.

Rezultat posega

Vstavitev endoproteze ramenskega sklepa je varen poseg, ki pacientom odpravi bolečine in povrne funkcijo ramenskega sklepa. Pričakujete lahko, da boste zgornjo okončino lahko uporabljali za aktivnosti v višini glave in nad njo. Zaradi tega boste lažje izvajali vsakodnevne aktivnosti, vključno s hranjenjem, oblačenjem in osebno nego. Endoproteza dobro deluje vsaj 15 let.

Možni zapleti

Vsak operativni poseg je povezan z določenim tveganjem za zaplete.
Tveganje je zmanjšano, če ortopeda in anesteziologa seznanite z vsemi dodatnimi zdravstvenimi težavami, ki bi lahko privedle do zapletov. Po operaciji je v izogib zapletom potrebno natančno upoštevati navodila zdravnika in drugega medicinskega osebja.

Najpogostejši zapleti so:
1. Okužba – redek (1%), vendar zelo resen zaplet. Površinske okužbe zdravimo z antibiotiki, globoke okužbe običajno zahtevajo dodatne kirurške posege.
2. Nestabilnost endoproteze – redek zaplet, pri katerem pride do izpaha endoproteze. Položaj endoproteze poskusimo najprej naravnati z zaprto metodo. V kolikor je ne moremo naravnati na ta način, je potreben ponoven operativni poseg.
3. Prekomeren razvoj brazgotinskega tkiva v ramenskem sklepu in okolici, kar ima za posledico slabo gibljivost kljub ustrezni rehabilitaciji. V redkih primerih je zaradi tega potrebna ponovna operacija, odstranitev zarastlin in s tem sprostitev ramenskega sklepa.
4. Poškodbe živcev – ob operaciji lahko pride do poškodbe manjših kožnih živcev, ki se kažejo s spremenjenim občutkom za dotik v okolici brazgotine – navadno se občutek za dotik povrne, lahko pa to traja tudi do dve leti.
5. Omajanje proteze – sčasoma se lahko čvrstost fiksacije proteze v kost zaradi različnih vzrokov zmanjša. Zaradi slabše fiskacije prihaja do mikroskopskih premikov proteze v kosti, ki povzročajo bolečine in slabo funkcijo zgornje okončine. Navadno je potrebno ponovno operativno zdravljenje in zamenjava endoproteze.
6. Globoka venska tromboza – zaplet je pri operacjii zgornje okončine bistveno redkejši kot pri operaciji spodnjih okončin. Upogibanje komolca in stiskanje prstov roke ima zaščitno vlogo za preprečevanje nastanka globoke venske tromboze.

Podrobneje o možnih zapletih:
Kakšne so možne komplikacije in kaj moram takrat storiti? Gre za zelo varen poseg, ki pa vseeno nosi določena tveganja. V manj kot 1% lahko pride do okužbe endoproteze. To se kaže kot oteklina v predelu rame,
rama je boleča, rana ali predel okoli rane ali brazgotine je pordel. Pojavi se tudi izcedek iz rane. Pri napredovalih okužbah je lahko prisotno slabo splošno počutje in povišana telesna temperatura nad 37,5 stopinj Celzija. V primeru, da pride do okužbe je potrebno takoj
opraviti kontrolni pregled v naši ustanovi. Antibiotične terapije se do odvzema ustreznih mikrobioloških vzorcev ne sme uvajati.

Pri nestabilnosti endoproteze oz. pri izpahu boste čutili, da le-ta ni na svojem mestu. Ob tem bo prisotna bolečina, lahko tudi oteklina. Zgornje okončine ne boste mogli normalno uporabljati. Tudi v tem primeru je potrebno takoj opraviti kontrolni pregled v naši ustanovi.

Možen zaplet je zlom ob protezi. Praviloma nastane ob padcu ali večjem obremenjevanju zgornje okončine. Zato je posebej pomembno, da se ljudje, ki imajo vstavljeno endoprotezo ne lotevajo športov, kjer lahko prihaja do padcev oz. se vzdržijo težjih in ponavljajočih se aktivnosti z zgornjo okončino. S tem možnost obproteznega zloma kar se da zmanjšajo. Zlom ob protezi se kaže z deformacijo okončine, podplutbo in nezmožnostjo uporabe
zgornje okončine. Če pride do obproteznega zloma, je takoj potrebno obvestiti našo ustanovo in obiskati kirurško urgenco. Izjemno redko se lahko pojavijo krvni strdki v žilah, ki lahko povzročijo pljučno embolijo. Pljučno embolijo se občuti kot zmanjšano telesno zmogljivost, zadihanost, težko sapo v mirovanju, lahko tudi z bolečinami v prsih. V tem primeru je potrebno takoj poiskati zdravniško pomoč.