Artroskopska odstranitev sinovijalnih plik kolena (sinovektomija)

Kratek opis

Simptomi in znaki

Nabrekla sinovijalna ovojnica povzroča bolečino v sprednjem delu kolenskega sklepa, kar pogosto ovira tudi gibljivost. Bolniki opisujejo tudi občutke preskakovanja v predelu pogačice oziroma v predelih okrog pogačice.

Potrditev diagnoze

Klinični pregled in preiskava z magnetno resonanco (MRI).

Ali je operacija nujno potrebna?

Najprej se bolniku predlaga, da poskusi s konzervativnimi (nekirurškimi) načini zdravljenja, kot so prilagoditev aktivnosti, nesteroidna protivnetna zdravila, fizioterapija in protivnetne infiltracije kolenskega sklepa. V kolikor se stanje s konzervativnimi ukrepi ne izboljša, pride v poštev operativno zdravljenje.

Opis operacije

Operacija poteka najpogosteje v lokalni anesteziji, po potrebi v blažji sedaciji, po dogovoru z anesteziologom pa lahko tudi v splošni anesteziji ali regionalni prevodni živčni anesteziji (t. i. spinalnem bloku). O vrsti anestezije, ki je za vas najbolj primerna, se boste dogovorili z anesteziologom. Pri operaciji pod kontrolo preko kamere (artroskopsko)  delno reseciramo hipertrofirano sinovijalno ovojnico v sprednjem delu kolenskega sklepa in sinovijalne plike v predelih okrog pogačice. Sočasno se pregleda celoten kolenski sklep ter po potrebi oskrbi tudi meniskuse ali sklepni hrustanec, v kolikor se pri operaciji najdejo tudi poškodbe ali okvare le-teh.

Poseg se izvede v okviru enodnevne bolnišnice, kar pomeni, da lahko greste po  nekaj urah po posegu /še istega dne/ domov in ni potrebno bivanje v bolnišnici čez noč.

Rehabilitacija

Oskrba po operaciji vključuje: hojo z berglami za razbremenitev operirane okončine prvih nekaj dni po operaciji, zdravila proti bolečinam in trombozi, rehabilitacijske vaje doma za povrnitev gibljivosti  in mišične moči ter fizioterapijo. Okrevanje traja v povprečju 4-6 tednov.

Rezultat posega

Ob dobri kirurški tehniki in natančnem upoštevanju navodil je tovrstna artroskopska operacija zelo uspešna operacija, ki ne zahteva dolgotrajne rehabilitacije.

Možni zapleti

Vsak operativni poseg je povezan z določenim tveganjem zapletov. Tveganje je zmanjšano, če ortopeda in anesteziologa seznanite z vsemi dodatnimi zdravstvenimi težavami, ki bi lahko privedle do zapletov. Po operaciji je v izogib zapletom potrebno natančno upoštevati navodila zdravnika in drugega medicinskega osebja.

Najpogostejši zapleti so:

1. Okužba – redek (1%), vendar zelo resen zaplet. Površinske okužbe zdravimo z antibiotiki, globoke okužbe običajno zahtevajo dodatne kirurške posege.
2. Globoka venska tromboza – za preprečevanje nastanka globoke venske tromboze boste do 10 dni po operaciji prejemali nizko-molekularni heparin 1x/dan.
3. Poškodbe živcev – ob operaciji lahko pride do poškodbe manjših kožnih živcev, ki se kažejo s spremenjenim občutkom za dotik v okolici brazgotine – navadno se občutek za dotik povrne, lahko pa to traja tudi do dve leti.