Stabilizacija pogačice

Kratek opis

Simptomi in znaki

Pri normalnem kolenu med gibanjem pogačica drsi navzgor in navzdol znotraj utora na stegnenici (trohleja stegnenice). Oslabitev mišic, ki držijo pogačico v pravilnem položaju znotraj stegneničnega utora, povzroči nestabilnost pogačice. Nestabilnost lahko povzroči, da se pogačica izvleče iz utora stegnenice proti zunanji strani kolena, kar imenujemo subluksacija pogačice.Ta povzroči nepravilno gibanje pogačice, kar vodi v znatno nelagodje in draženje na sprednjem delu kolena med gibanjem kolenskega sklepa.

Do izpaha pogačice pride, ko pogačica popolnoma izpade iz svojega utora in se premakne na zunanjo stran kolenskega sklepa. Ob prvem izpahu pogačice ki je običajno posledica poškodbenega dogodka,  se strgajo vezi, ki pogačico sicer držijo v pravilnem položaju. Najpogosteje se strga medialni patelofemoralni ligament (MPFL). Poškodba vodi v nepravilen položaj pogačice, ki zato ne more več pravilno drseti gor in dol po stegneničnem utoru. Napačno gibanje pogačice povzroča precejšnjo bolečino in draženje na sprednjem delu kolena, pri hudi nestabilnosti pa pride do ponavljajočih se izpahov pogačice.

Potrditev diagnoze

Klinični pregled, preiskava z magnetno resonanco (MRI) in  preiskava z računalniško tomografijo (CT) po Lyonskem protokolu.

Prednosti operacije

Hitrejša in uspešnejša rehabilitacija in s tem hitrejša povrnitev k opravljanju normalnih vsakodnevnih in športnih aktivnosti. Operacijo priporočamo vsem aktivnim posameznikom, ki čutijo nestabilnost pogačice ter bolečine pri gibanju oziroma imajo ponavljajoče se izpahe. Najbolj jo priporočamo mlajšim pacientom.

Opis operacije

Operacija poteka v splošni anesteziji ali regionalni prevodni živčni anesteziji (t.i. spinalnem živčnem bloku). O vrsti anestezije, ki je za vas najbolj primerna, se boste dogovorili z anesteziologom. Pri operaciji pod kontrolo preko kamere (artroskopsko) ali po odprti metodi napravimo poravnavo ali stabilizacijo pogačice.  Glede na simptome in izvide opravljenih preiskav je včasih potrebna le artroskopska stranska sprostitev pogačice. Pri recidivnih izpahih včasih zadostuje popravilo (šivanje) strganih vezi, najpogosteje pa je potrebna rekonstrukcija strganih vezi z avtolognim presadkom, narejenim iz tetiv stegenskih mišic. V kolikor pa je to potrebno, se opravi tudi prestavitev narastišča pogačične vezi na golenici.

Po operaciji ste predvidoma en dan hospitalizirani.

Rehabilitacija

Čas okrevanja po operaciji pogačice je odvisen od vrste operacije, ki ste jo imeli. Oskrba neposredno po operaciji vključuje: hojo z berglami za razbremenitev operirane okončine po operaciji, zdravila proti bolečinam in trombozi, rehabilitacijske vaje doma za povrnitev gibljivosti in mišične moči ter fizioterapijo. Običajno je potrebna po preteku 6 tednov po operaciji še rehabilitacija v zdravilišču.

Popolno okrevanje po operaciji lahko traja od 6 tednov po enostavnem artroskopskem posegu do 4-6 mesecev v primeru rekonstrukcije vezi ali prestavitvi narastišča pogačične vezi na golenici. Fizioterapija ima ključno vlogo pri rehabilitaciji in okrevanju po operaciji stabilizacije pogačice.

Rezultat posega

Ob dobri kirurški tehniki, dobri rehabilitaciji in natančnem upoštevanju navodil je stabilizacija pogačice zelo uspešna operacija.

Možni zapleti

Vsak operativni poseg je povezan z določenim tveganjem zapletov. Tveganje je zmanjšano, če ortopeda in anesteziologa seznanite z vsemi dodatnimi zdravstvenimi težavami, ki bi lahko privedle do zapletov. Po operaciji je v izogib zapletom potrebno natančno upoštevati navodila zdravnika in drugega medicinskega osebja.

Najpogostejši zapleti so:

1. Okužba – redek (1%), vendar zelo resen zaplet. Površinske okužbe zdravimo z antibiotiki, globoke okužbe običajno zahtevajo dodatne kirurške posege.
2. Globoka venska tromboza – za preprečevanje nastanka globoke venske tromboze boste do 10 dni po operaciji prejemali nizko-molekularni heparin 1x/dan.
3. Poškodbe živcev – ob operaciji lahko pride do poškodbe manjših kožnih živcev, ki se kažejo s spremenjenim občutkom za dotik v okolici brazgotine – navadno se občutek za dotik povrne, lahko pa to traja tudi do dve leti.