Endoproteza kolenskega sklepa

Kratek opis

Simptomi in znaki

Vstavitev endoproteze kolena svetujemo pri bolnikih, ki imajo močne stalne bolečine v področju kolena. Pri teh bolnikih protibolečinska zdravila in konzervativne metode (fizioterapija, razgibavanje, prilagoditev aktivnosti) ne pomagajo več oz. ne pomagajo dovolj. Bolečine bolnika ovirajo pri delu, počitku in vsakodnevnih aktivnostih. Mišice okoli kolena se zakrčijo, koleno oteče, pojavijo se obrobni kostni izrastki, bolnik ima slabšo gibljivost kolena, pojavi se deformacija v predelu kolena, ki se slabša. Bolnik ima težave pri hoji po ravnem in po stopnicah.

Potrditev diagnoze

Diagnozo potrdimo s kliničnim pregledom, pri katerem se s testi prepričamo, da bolečina prihaja zagotovo iz kolena. S tem izključimo morebitno preneseno bolečino iz kolka. Ocenimo tudi stopnjo deformacije kolena in stopnjo omejene gibljivosti kolena.

Diagnozo slikovno potrdimo z RTG slikanjem.

Prednosti operacije

Vstavitev endoproteze kolena sodi med najuspešnejše posege v ortopediji. Bolnikom praviloma odpravi bolečine, popravi deformacijo in povrne mobilnost.

Naši kirurgi so vešči sodobne postavitve kolenske endoproteze, tako se ohrani kar največ naravnega biomehanskega gibanja v kolenu, kar močno pripomore k zadovoljstvu bolnikov po operaciji. Proteza je brezcementna, kar skrajša čas operacije in s tem povezane zaplete. Omogoča takojšnje obremenjevanje spodnje okončine že na dan operacije in hitrejšo rehabilitacijo.

Opis operacije

Operacija se najpogosteje izvede v spinalnem bloku. Pri tej metodi anesteziolog v hrbtenični kanal vbrizga anestetik, ki omrtviči spodnja uda. V primeru, da ta vrsta anestezije za bolnika ni primerna, se uporabi splošno anestezijo.
Preko kožnega reza na sprednji strani kolena se odmakne pogačico na stran in pristopi do kolenskega sklepa. Pogačico se očisti, odstrani kostne izrastke in se je praviloma ne preplasti. S posebej prilagojenimi kirurškimi orodji se natančno odstrani obolele dele sklepnih površin stegnenice in golenice in pripravi ležišče za protezo. Nato se vklini oba dela proteze- golenični in stegnenični del proteze. Uporabljamo moderne brezcementne proteze, ki omogočajo, da se kost v njih vraste. Med oba kovinska dela proteze se namesti drsno površino iz posebne plastične mase, ki omogoča kontrolirano gibanje kolena. S tem je proteza nameščena, poseg se zaključi z zašitjem sklepne ovojnice, podkožja in spetjem kože.

Rehabilitacija

Rehabilitacija poteka v več fazah.
Bolnik začne z vstajanjem že na dan operacije. V naslednjih dveh dneh pod nadzorom fizioterapevta v bolnišnici osvoji hojo z berglami po ravnem in po stopnicah.
Naučene vaje nato izvaja doma, pridobiva na gibljivosti in moči. Aktivnosti postopoma stopnjuje.
Po 6-8 tednih po operaciji po napotitvi osebnega zdravnika opravi intenzivno rehabilitacijo v okviru dvotedenskega stacionarnega zdraviliškega zdravljenja. Ob koncu zdraviliškega zdravljenja večina bolnikov opusti bergle in se postopoma vrne k vsakodnevnim aktivnostim, postopoma tudi k športom.
Vožnja avta je po navadi možna po 4 do 6 tednih po posegu. V številnih primerih je stanje v smislu gibljivosti in bolečin že po enem mesecu po posegu boljše kot pred posegom.
Kompletna rehabilitacija po navadi traja do 4 mesece.
Tek in aktivnosti, pri katerih lahko pride do padca ali zvina kolena, so pri ljudeh z vstavljeno kolensko protezo močno odsvetovane.

Rezultat posega

Gre za enega najuspešnejših ortopedskih posegov, ki bolnikom odpravi bolečine v kolenu in povrne funkcijo. Kolenska endoproteza dobro funkcionira najmanj 15 do 20 let pri 85 do 90% bolnikov.

Možni zapleti

Vsak operativni poseg je povezan z določenim tveganjem zapletov. Tveganje je zmanjšano, če ortopeda in anesteziologa seznanite z vsemi dodatnimi zdravstvenimi težavami, ki bi lahko privedle do zapletov. Po operaciji je v izogib zapletom potrebno natančno upoštevati navodila zdravnika in drugega medicinskega osebja.

Najpogostejši zapleti so

1. Okužba – redek (1%), vendar zelo resen zaplet. Površinske okužbe zdravimo z antibiotiki, globoke okužbe običajno zahtevajo dodatne kirurške posege.
2. Globoka venska tromboza – za preprečevanje nastanka globoke venske tromboze boste do 5 tednov po operaciji prejemali nizko-molekularni heparin 1x/dan.
3. Poškodbe živcev – ob operaciji lahko pride do poškodbe manjših kožnih živcev, ki se kažejo s spremenjenim občutkom za dotik v okolici brazgotine – navadno se občutek za dotik povrne, lahko pa to traja tudi do dve leti.

Podrobneje o možnih zapletih

Kakšne so možne komplikacije in kaj moram takrat storiti?

Gre za zelo varen poseg, ki pa vseeno nosi določena tveganja.

V manj kot 1% lahko pride do okužbe endoproteze. To se kaže kot oteklina kolena, bolečina v predelu kolena, pordelost kože okoli rane, izcedek iz rane. Prisotno je slabo splošno počutje, povišana telesna temperatura nad 37,5 stopinj Celzija. V primeru, da pride do okužbe je to potrebno takoj opraviti kontrolni pregled v naši ustanovi. Antibiotične terapije se do odvzema ustreznih mikrobioloških vzorcev ne sme uvajati.

Po tovrstnem posegu je povečano tveganje za tvorbo krvnih strdkov v telesu, ki lahko povzročijo pljučno embolijo. Po operaciji zato dobivate zdravilo proti tvorbi strdkov, ki ga jemljete do 35. dneva po operaciji. Tako je možnost pljučne embolije zmanjšana na 0,2%.

Pljučno embolijo se občuti kot zmanjšano telesno zmogljivost, zadihanost, težko sapo v mirovanju, lahko tudi z bolečinami v prsih. V tem primeru je takoj potrebno poiskati zdravniško pomoč.

Možen zaplet je zlom ob protezi. Praviloma nastane ob padcu. Zato je posebej pomembno, da se ljudje, ki imajo vstavljeno endoprotezo, ne lotevajo teka in športov, kjer prihaja do kontakta oz. do padcev. S tem možnost obproteznega zloma kar se da zmanjšajo. Zlom ob protezi se kaže s deformacijo spodnje okončine, podplutbo in nezmožnostjo obremenjevanja. Če pride do obproteznega zloma, je takoj potrebno obvestiti našo ustanovo in obiskati kirurško urgenco.